V soboto, 10. 6. 2017, je bil v Plešivcu čas za praznovanje. Za praznovanje častitljivih 120 let šole v Plešivcu.
To je bil še poseben čas za obujanje spominov na šolske dni, na vragolije, šolske ljubezni,…
Čas za spomin na stare in težke čase, ko so otroci hodili v šolo bosi in v skromnih oblačilih,…
Čas za nastop starejših, mlajših, še mlajših in najmlajših generacij plešivške šole.
Čas za spominske knjige, stare zvezke, učbenike … na razstavi, ki so komaj čakali, da jih spet kdo prime v roke in ob njih malo poklepeta in prikliče tiste lepe mlade čase.
Čas za razpravo, kaj vse so pri plešivški šoli naredili in posadili in katera generacija je to počela.
Bil je tudi čas za hvaležnost. Hvaležnost za vse izkušnje, ki so jih v šoli , na poti v šolo in iz nje doživeli.
Čas za hvaležnost – imeti in ohraniti prijateljstva prav iz šolskih dni.
Čas za ples z nekdanjo sošolko in čas za muziko in petje s hvaležnostjo na stare čase…
Pa bil je tudi čas za prijaznost. Prijaznost do tebe in mene, ki naju menda čas sploh ni oklestil.
Prijaznost do učiteljev, ki so sedaj že starejši. Prej pred leti so bili strogi, delili so znanje in vzgajali, bili polni elana in moči, … Sedaj pa so meni enaki, ne samo to, so del mene in mojih spominov.
Bil je to čas za jedi na žlico in hvaležnost ljudem, ki so jih celo dopoldne kuhali in so jih lahko pozno popoldne, ravno prav skuhane in dišeče postregli obiskovalcem.
Čas za sladke prigrizke in hvaležnost skrbnim gospodinjam, ki so jih z vso skrbnostjo pripravile.
Čas za hvaležnost vsem tistim, ki so prireditev z vso zavzetostjo pripravljali in omogočili.
Hvaležnosti za prostor, kjer se je vse to dogajalo – pri in v plešivški šoli.
Vodja Podružnične šole Plešivec
Franka Klančnik
