Ime svetovno znanega praznika dneva zaljubljencev ali kot mu vsi pravimo valentinovo, se je razvilo iz številnih zgodb o mučencih, vključno s pripovedjo o zaprtju svetega Valentina v Rimu zaradi oznanjevanja preganjanim kristjanom v Rimskem cesarstvu v tretjem stoletju. Po zgodnji tradiciji naj bi sveti Valentin vrnil vid slepi hčeri svojega ječarja.
Na Japonskem, v Južni Koreji in podobno tudi v Avstraliji, se je zaradi obsežnih marketinških prizadevanj Valentinovo razvilo kot dan, ko ženske in redkeje tudi moški ljudem, ki jih imajo radi, podarjajo slaščice in cvetje. A delež denarja, ki ga v trgovinah za valentinovo pustijo pripadniki obeh spolov, ni enak. Kljub tradicijam v Avstraliji, Južni Koreji in na Japonskem vodijo moški, ki ob tej priložnosti ustvarijo kar 73 odstotkov dobička trgovcev.
Tudi v Evropi se praznovanje dneva razlikuje, kot naprimer v Angliji kjer je praznik 18. stoletja zrasel v priložnost, ko so si pari izražali medsebojno ljubezen s cvetjem, slaščicami in voščilnicami, imenovanimi valentinčki. V Italiji si zaljubljenci podarjajo ključ svetega Valentina kot romantični simbol in povabilo k odklenitvi darovalčevega srca, podarjajo pa ga tudi otrokom kot zaščito pred epilepsijo, ki jo tam imenujejo bolezen svetega Valentina. Simboli Valentinovega, ki se uporabljajo danes, so obris v obliki srca, golobice in figurica kupida. V letu 2009 je bilo na valentinovo samo v ZDA izdelanih kar osem milijard čokoladnih src takšnih in drugačnih velikosti.
Seveda pa ne smemo pozabiti na rdečo vrtnico – rožo Venere, rimske boginje ljubezni – ki je že od nekdaj simbol tega toplega čustva. Zlasti vrtnice v popkih izražajo močno romantično naklonjenost.
Zanimivosti o valentinovem je zbrala šolska novinarka Dunja.
