Dan števila pi je praznik, s katerim vsako leto na 14. marec obeležujemo število pi.
Število pi (označeno z malo grško črko π ) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod. Imenuje se tudi Arhimedova konstanta, Ludolfovo število ali krožna konstanta in je enaka razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom.
Vrednost števila pi je 3,14. Prvih nekaj števil poznamo vsi 3,14; število je sicer neskončno dolgo (3,141592653589793238462643383279502884197 ….) Število pi je iracionalno število, kar pomeni, da se ga ne da zapisati kot razmerje dveh celih števil. To značilnost je dokazal leta 1761 Lambert.
Praznika so se spomnili navdušenci nad matematiko v Združenih državah Amerike, ki so začeli na ta dan prirejati proslave, na katerih jedo pite in tekmujejo v pomnjenju števila pi. Praznovanje je razširjeno na univerzah, posebej slovesno pa ga prirejajo v univerzitetnem mestu Princeton, kjer je dolgo časa prebival slavni fizik Albert Einstein, po naključju rojen prav na 14. marec. Iz ZDA se je potem praznovanje razširilo drugod po svetu. Leta 2006 naj bi Akira Haraguči, upokojeni japonski inženir, brez napake zrecitiral 100.000 decimalk. Ta rekord še ni potrjen in vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Guinness priznava rekord 67.890 decimalk, ki ga je dosegel Chao Lu, 24-letni podiplomski študent iz Kitajske, 20. novembra leta 2005. Za recitiranje je porabil 24 ur in 4 minute.
Slovensko praznovanje dneva pi se je začelo leta 2007. V začetku marca prirejajo tekmovanje v pomnjenju števila pi tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Prvi zmagovalec v deklamiranju decimalk števila pi je bil Simon Čopar s 150 decimalkami. Zmagoval je še večkrat, leta 2011 z dosežkom 767 decimalk. Leta 2015 je naslov prvaka in slovenskega rekorderja prevzel študent Nik Škrlec s 1694 decimalkami. Od leta 2021 pa je najboljši v Sloveniji Tibor Hvala (ob postavitvi rekorda je bil star 13 let), ki je naštel kar 10 123 decimalk.
Prispevek je pripravila šolska novinarka Leona Kuzmić.
